• Media type: E-Article
  • Title: Donava in Sava pri Strabonu in v napisih
  • Contributor: Šašel Kos, Marjeta
  • imprint: University of Ljubljana, 2010
  • Published in: Keria: Studia Latina et Graeca
  • Language: Not determined
  • DOI: 10.4312/keria.12.2-3.9-25
  • ISSN: 1580-0261; 2350-4234
  • Keywords: Literature and Literary Theory ; Linguistics and Language ; Language and Linguistics ; Classics
  • Origination:
  • Footnote:
  • Description: <jats:p>V članku so zbrana in komentirana tista mesta v Strabonovi 7. knjigi, kjer piše o Donavi in Savi. Že Herodot je Donavo opredelil kot najpomembnejšo njemu znano reko; pri grških piscih se je zanjo uveljavilo tračansko ime Istros, ki se je tudi pozneje uporabljalo za spodnji tok Donave. Zgornji tok se je imenoval Danuvius/Danubius, ime je verjetno keltsko. Kot božanstvu so Danuviju postavljali oltarje; blizu sotočja Drave in Donave so skupaj z njim počastili tudi boga Drava. Savo je poosebljal bog Savus, ki so ga častili ob zgornjem, nevarnejšem toku reke do Siscije. Skupaj z Adsaluto sta imela svetišče nad brzicami pri Podkraju nasproti Hrastnika, blizu območja nevarnih slapov. Strabon poleg drugih rek dvakrat omenja sicer neznani Noar, ki so ga enačili s celo vrsto rek, med drugim tudi z Odro, vendar je natančna analiza Strabonovega besedila pokazala, da gre lahko le za spodnji tok Save. Izviri Save Dolinke v Zelencih pri Podkorenu so bili sveti kraj, kjer so častili Saverkno.</jats:p>
  • Access State: Open Access